Naj bo posvetilo na nagrobniku tako unikatno, kot je bila zgodba, ki jo je napisalo življenje.

galerija

Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.

Simon Gregorčič

Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu …

Tone Pavček

Zdaj se spočij, izmučeno srce,
zdaj se spočijte zdelane roke.

Zaprte so utrujene oči,
le moja drobna lučka še brli.

Svetlana Makarovič

Glej zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.

Svetlana Makarovič

Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči;

Tam sonce sreče ti ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.

Simon Gregorčič

Tiho, tiho, mi srce zaspi,
tam pod rušo, tam so tihi sni,
tam je mir, ki tu ga človek išče.

K. H. Mocha

Povej mi kdo,
kam oblaki plujo,
kam ptice lete,
kam vode teko,
kam človek gre.

Oton Zupančič

Pomlad se na zemljo vrne,
petje slavcev se zbudi,
v cvetje zemlja se zagrne,
zame pa pomladi ni.

Simon Jenko

Tiho čez polje,
tihi mesec gre,
z njim gre žalostno srce.

Oton Župančič

O, saj ni smrti, ni smrti!

Samo tišina je pregloboka,
kakor v zelenem,
prostranem gozdu.

Srečko Kosovel

Zdaj ne trpiš več draga. Zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen,
opustošen za nas,
odkar te med nami več ni.

Svetlana Makarovič

Majhna, čisto majhna pesem je šla
ob prvem mraku po ozki stezici
in se izgubila v polju zelenem.

Kdo ve, diši zdaj po trobenticah,
ali po maku, diši po plavici,
ali po vsem izgubljenem?

Tone Pavček

Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.

Goethe

Vekovečna drugih je bližina.
Smrt je le združitev na večer.
Zemlja skupno je pribežališče
in poslednji cilj vseh nas je mir.

Mila Tkačič

Kakor valovi na obalni prod
tako trenutki naši v nič hite;
val valu za seboj napravi pot
in temu drug za drugim vsi slede.

William Shakespeare